Državni zbor sprejel Podnebni zakon s ciljem doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2045

Državni zbor je 15. julija 2025 po skoraj dveh letih usklajevanj z 51 glasovi za in 30 proti sprejel Podnebni zakon. Z novim zakonom se Slovenija zavezuje, da bo najpozneje do leta 2045 dosegla podnebno nevtralnost in okrepila svojo odpornost na posledice podnebnih sprememb. Zakon pomeni tudi strateški premik v podnebni politiki in postavlja temelje za dolgoročno odpornost, konkurenčnost ter trajnostni gospodarski razvoj.

Ključne novosti in cilji zakona:

• Podnebna nevtralnost do 2045: Zakon določa obvezo postopnega zmanjševanja emisij toplogrednih plinov ter povečevanja ponorov za dosego neto ničelnih emisij.

• Prilagajanje na podnebne spremembe: Uvaja obvezo priprave nacionalne strategije prilagajanja, ki temelji na sistematičnih ocenah podnebnih tveganj in pripravi regionalnih akcijskih načrtov. Namen ukrepov je zmanjšanje ranljivosti, preprečevanje škode in zaščita zdravja ljudi.

• Socialna pravičnost in podpora ranljivim: Zakon omogoča črpanje sredstev iz Socialnega podnebnega sklada, ki bodo v celoti namenjena ljudem – zlasti za zaščito socialno ogroženih skupin ter podporo pravičnemu prehodu. Uvaja tudi zeleno proračunsko načrtovanje za ustvarjanje novih kakovostnih delovnih mest in bolj zdravo življenjsko okolje.

• Stabilni okvir za gospodarstvo: Zakon podjetjem zagotavlja predvidljivo okolje za pravočasno doseganje zelenega prehoda. S spodbudami Podnebnega sklada ustvarja spodbudne pogoje za investicije v nizkoogljične tehnologije, krožno gospodarstvo in trajnostne inovacije. Poleg tega bo s pomočjo sistema trgovanja z emisijami (mehanizem CBAM) zagotovil enake pogoje za domače in tuje proizvajalce z vidika ogljičnega odtisa, s čimer bo gospodarstvo bolje zaščiteno pred negativnimi vplivi uvoza iz držav z nižjimi okoljskimi standardi.

• Vključitev dodatnih sektorjev: V sistem trgovanja z emisijami se vključujejo tudi sektorji, kot sta stavbni sektor in cestni promet, kar naj bi povečalo obseg ukrepov in njihovo učinkovitost.

• Krepitev zakonodajne usklajenosti: Zakon določa celovit sistem strateških dokumentov, med njimi Dolgoročno podnebno strategijo, Celoviti energetski in podnebni načrt (NEPN), Strategijo prilagajanja ter regionalne akcijske načrte. Obenem določa obveznost spremljanja napredka in sprejemanja dodatnih ukrepov v primeru odstopanj od ciljev.

• Finančna odgovornost in medresorsko usklajevanje: Zakon poudarja učinkovito uporabo sredstev, finančno preglednost in usklajeno delovanje različnih ministrstev in javnih organov.

Podnebni zakon predstavlja pomemben mejnik za slovensko podnebno politiko ter ustvarja okvir, ki bo podprl konkurenčnost gospodarstva, povečal odpornost družbe in prispeval k uresničevanju evropskih in mednarodnih podnebnih zavez.

Po sprejetju zakona še vedno ostajajo nekatera odprta vprašanja. Med pripravo je bilo iz besedila črtanih več ambicioznih ukrepov, zaradi česar so okoljske organizacije pozvale k njihovi ohranitvi. Pristojni parlamentarni odbor je zavrnil vse predlagane dopolnitve, med drugim tudi predlog za odpravo subvencij za fosilna goriva, ki jih iz proračuna še naprej prejemajo domači in tuji avtoprevozniki.

Kljub opustitvi nekaterih ambicioznih ukrepov v zakonu v Chapter Zero Slovenia verjamemo, da bo uspeh zakona v veliki meri odvisen tudi od tega, kako odločno bodo vodstveni in nadzorni organi podjetij prepoznali svojo vlogo pri uresničevanju teh ciljev. Le z dolgoročnim razmišljanjem, odgovornim upravljanjem in strateškim vključevanjem podnebnih tveganj ter priložnosti v jedro poslovanja lahko postanejo vodilni nosilci zelenega prehoda.