10 Oktober 2025
Beograd, 10. oktober 2025 – Podnebne spremembe že preoblikujejo gospodarstva po vsej Adria regiji, preizkušajo odpornost industrij in pripravljenost uprav ter nadzornih svetov. Kljub temu v številnih gospodarskih družbah podnebje ostaja postranska tema. Poslovni zajtrk o upravljanju in podnebnem voditeljstvu v Adria regiji, ki ga je organiziral Chapter Zero Slovenia, je potekal v rezidenci britanskega veleposlanika v Srbiji. Skupaj z regionalnimi poslovnimi voditelji in člani uprav smo razpravljali o tem, kako lahko robustno upravljanje, odgovornost in informirano vodenje pomagajo gospodarskim družbam uspevati v obdobju, ki ga zaznamuje podnebna kriza.
Dogodek je otvoril Miha Košak, predsednik Chapter Zero Slovenia, ki je pojasnil, da se je pobuda, sprva zasnovana kot nacionalni projekt, zdaj razširila preko meja. Za prihodnje leto sta načrtovani regionalna konferenca v Zagrebu in poslovni zajtrk v Skopju. »Podnebne spremembe niso več le vrstica v poročilu o trajnosti – postale so del ključnih poslovnih tveganj, od prekinjenih dobavnih verig do naraščajočih stroškov zavarovanja. A hkrati so tudi gonilo inovacij in odpornosti. Naloga uprav in nadzornih svetov ni čakati in se odzivati, temveč predvidevati in voditi. Če bomo uspeli podnebne ukrepe vključiti v samo DNK upravljanja, bomo ne le zaščitili svoje organizacije, temveč prispevali k odpornosti in blaginji naše družbe ter prihodnjih generacij,« je poudaril.
Nj. eksc. Edward Ferguson, britanski veleposlanik v Srbiji, je izrazil veselje, da lahko udeležence pozdravi v svoji rezidenci v Beogradu, ter poudaril vodilno vlogo Združenega kraljestva na področju podnebnega upravljanja. »Pobuda Chapter Zero se je začela v Združenem kraljestvu in pod okriljem Climate Governance Initiative prerasla v globalno gibanje. Združeno kraljestvo želi nuditi podporo in deliti svoje izkušnje pri podnebnem upravljanju ter spodbujanju gospodarske rasti skozi podnebne ukrepe. Prav to predstavlja temelj velikega dela naše rasti doma,« je dejal.
Na pomen skupne odgovornosti med državami je opozoril tudi nj. eksc. Slobodan Šešum, veleposlanik Slovenije v Srbiji. Ob tem je izpostavil, da v Srbiji deluje več kot 2.000 slovenskih podjetij, ki skupaj zaposlujejo več kot 12.000 ljudi. »Edina pot je sodelovanje, saj narava in čisto okolje ne poznata meja. Slovenija leži v srcu Evrope, naše srce pa je zeleno,« je poudaril. Dodal je, da je varstvo okolja globoko zasidrano v slovenskih vrednotah – kar potrjuje tako ustavna pravica do čiste pitne vode kot tudi uspešna slovenska pobuda pri Združenih narodih za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel.
Po uvodnih nagovorih je sledil Leaders’ Talk, ki ga je moderiral Miha Košak. Govorci so razpravljali o tem, kako se globalna razmerja moči odražajo v prioritetah gospodarskih družb po svetu. Košak je opozoril na vse pogostejši pojav t. i. green hushinga – tihega umikanja javnih zavez glede podnebnega ukrepanja – ter poudaril, da morajo direktorji v regiji temo podnebja ohranjati v središču svojih strateških razprav in odločitev.
Veleposlanik Ferguson je opozoril na novo geopolitično realnost: »Videli smo nevarnosti energetske negotovosti in prevelike odvisnosti od enega dobavitelja, kot je Rusija. V svetu po začetku vojne v Ukrajini se vlade in gospodarstvo učijo, da je diverzifikacija nujna. Hkrati pa Kitajska hitro napreduje na področju podnebnih tehnologij – kar bi lahko bila nova oblika monopola, če se ne odzovemo. Izziv je, kako ohraniti energetsko varnost ob zasledovanju podnebnih ciljev v vse bolj polariziranem svetu.« Poudaril je ambicijo Združenega kraljestva: »Lani smo zaprli zadnjo termoelektrarno na premog, strateško vlagamo v civilno jedrsko energijo in do leta 2030 ciljamo na 100-odstotno čisto elektriko – to pomeni 81-odstotno zmanjšanje emisij glede na leto 1990.« Po njegovih besedah izkušnja Združenega kraljestva dokazuje, da je mogoče hkrati spodbujati gospodarsko rast in implementirati zeleni prehod – zgled, iz katerega se lahko učijo tudi druge države.
Ana Drašković, podpredsednica in direktorica za jugovzhodno Evropo pri Visi, je poudarila, kako globalna nestabilnost vpliva na podnebje. »Vojaški konflikti so eden glavnih povzročiteljev emisij – predstavljajo približno 5,5 % svetovnih izpustov, kar je primerljivo s celotno cementno industrijo. Kljub političnim spremembam v ZDA Visa ostaja trdno zavezana cilju doseči neto ničelne emisije do leta 2040,« je poudarila. Visa je razvila tudi platformo, ki izračuna ogljični odtis vsake transakcije in jo je mogoče integrirati v mobilne bančne aplikacije. Uporabniki lahko nato izravnajo svoje emisije ter prejmejo praktične nasvete za trajnostno ravnanje. »Gre za ozaveščanje – pokazati ljudem, kaj lahko storijo sami, in kaj lahko gospodarske družbe naredimo, da jih pri tem podpremo. Začne se pri vsakem posamezniku, iz tega pa zrastejo sistemske spremembe,« je dodala.
Naslednjo razpravo, ki jo je moderirala Biljana Braithwaite, izvršna direktorica in ustanovna partnerica Sustineri Partners, se je osredotočila na upravljanje v Adria regiji v času naraščajočih podnebnih in geopolitičnih tveganj.
Mihailo Janković, generalni direktor MK Group in predsednik Srbskega združenja menedžerjev, je izpostavil, da mora biti upravljanje razumljeno kot spodbujevalec, ne omejitev: »Izkušnje z vodenjem skupine, ki deluje v več sektorjih in državah, kažejo, da upravljanje prinaša strukturo, odgovornost in zaupanje – okvir, ki omogoča svobodo in rast. Kadar odgovornosti in procesi niso jasni, kompleksnost hitro postane ovira. Integriteta je temelj, meritokracija pa ključ, ki ga regija nujno potrebuje. Samo tako lahko spremembe usmerimo in jih spremenimo v priložnosti.«
Vidik Slovenije je v razpravi ponudila Irena Prijović, izvršna direktorica Združenja nadzornikov Slovenije, ki je poudarila razvoj korporativnega upravljanja v času vstopa Slovenije v EU in OECD. »Zunanji pritiski so nas prisilili, da smo sprejeli standarde upravljanja in skladnosti. A določeni izzivi ostajajo – od političnega vpliva v delno državnih gospodarskih družbah do pomanjkanja kontinuitete uprav. Vse deluje, dokler ne – brez ustreznega okvira se lahko vse zruši. Zato v združenju podpiramo nadzornike z izobraževanji in certifikacijo,« je povedala.
Z vidika finančnega sektorja je Ivan Tomić, direktor strategije in poslovnega razvoja poslovanja v NLB Skupini, pojasnil, da banka deluje po vsej Adria regiji – v dveh članicah EU in več državah zunaj nje – a povsod vzdržuje enake standarde: »Tudi v okoljih, kjer so predpisi manj strogi, se ravnamo po zakonodaji EU in internih pravilih skupine. Dobro upravljanje je za nas varnostna mreža – vlagateljem daje zaupanje, da je njihov kapital varen. Trajnost je v NLB prednostna naloga uprave, ne le vprašanje skladnosti, temveč vir priložnosti. Aktivno vlagamo v zelene projekte in nizkoogljične tehnologije, v upravi pa imamo člana, ki je posebej odgovoren za področje trajnosti.«
Igor Zorić, vodja upravljanja tveganj in kontrolinga v Triglav Osiguranje, pa je spomnil, da »Slovenija sodi med evropske države z največjo gospodarsko škodo zaradi poplav na prebivalca v letu 2023, pri čemer je zavarovanih manj kot deset odstotkov izgub«. Dodal je, da je stopnja zavarovanosti še vedno nizka – 5,5 % v Sloveniji in 1,9 % v Srbiji. »Zavarovanje je ključen del zmanjševanja tveganj. Upravljanje se mora razvijati tako, da vključuje tako poslovna kot sistemska tveganja. Če čakamo, da bodo vlade sprejele ukrepe, bo lahko že prepozno,« je opozoril.
Drugi panel, ki ga je moderiral Petar Mitrović, partner v odvetniški pisarni Karanović & Partners, se je osredotočil na financiranje zelenega prehoda in na to, kako ambicije pretvoriti v oprijemljive rezultate, s primeri uspešnih zelenih projektov iz regije.
Branko Čevriz, referent za posojila in naložbe pri Evropski investicijski banki, je pojasnil, kako je EIB operacionalizirala svoje podnebne zaveze: »Od sprejetja našega podnebnega načrta leta 2021 si prizadevamo, da vsaj 50 % vseh naložb namenimo podnebnim in okoljskim projektom – cilj, ki ga že presegamo. Podnebna tveganja vključujemo v okvirje tveganj in spodbujamo usklajenost z EU standardi že v najzgodnejših fazah vsakega projekta. Vedno več strank to vidi ne kot birokratsko zahtevo, temveč kot pot do večje odpornosti in konkurenčnosti.«
Podobno je Duško Krsmanović, vodja UK Export Finance za Srednjo in Vzhodno Evropo ter Balkan, opisal, kako britanska agencija za financiranje izvoza v svojo dejavnost vključuje trajnost: »Popolnoma smo prenehali financirati projekte fosilnih goriv in svoje delovanje usmerili v čisto energijo – od elektrifikacije železnic in obnovljivih virov energije do trajnostne infrastrukture. Samo v Srbiji je na voljo 5 milijard funtov v posojilih in garancijah za spodbujanje podnebnih ukrepov.« UK Export Finance spodbuja trajnostno financiranje po svetu z določanjem ambicioznih meril neto ničelnih emisij in uporabo najvišjih ESG standardov.
Vidik zasebnega sektorja je nadalje orisal Miloš Kostić, lastnik in generalni direktor MT Komex, ki je dejal, da gospodarske družbe vodijo spremembe: »Prehod na obnovljive vire energije vedno prinaša stroške, a dolgoročno zagotavlja stabilnost, predvsem pri obvladovanju stroškov energije,« je dejal. MT Komex je razvil lastno aplikacijo za e-mobilnost in gradi eno največjih regionalnih mrež za polnjenje električnih vozil, ki zdaj povezuje Srbijo s sosednjimi trgi. »Odprli smo podjetje v Bosni in Hercegovini, širimo se v Severno Makedonijo in Črno goro – kar dokazuje, da je že danes mogoče prevoziti celotno regijo z električnim avtomobilom,« je dodal.
Panel je zaključila Kristina Subotić, vodja ESG pri PwC Srbija, s pomembnim sporočilom: »ESG ni več le poročanje – gre za način poslovanja. Voditelji ga morajo vključiti v strategijo in odločitve, a hkrati o tem jasno in transparentno komunicirati. Deljenje svoje poti, vključno z izzivi, gradi zaupanje in navdihuje druge. Voditeljstvo danes pomeni voditi z zgledom in iskreno komunikacijo,« je zaključila.
Vodilna partnerja: Britansko-slovenska gospodarska zbornica in Združenje nadzornikov Slovenije | Institucionalna partnerja: Srbsko združenje managarjev in Britansko-srbska gospodarska zbornica | Partnerji dogodka: NLB, Zavarovalnica Triglav, PwC v Sloveniji, Karanović & Partners in Sustineri Partners