COP30: Ključni poudarki za vodstvene in nadzorne organe

Letošnja podnebna konferenca COP30, ki je od 10. do 21. novembra 2025 potekala v Belému v Braziliji, je prinesla premik osredotočila na premik od postavljanja vedno večjih ambicij k pospešitvi izvajanja obstoječih zavez. Kljub protestom, varnostnim zapletom, rekordni prisotnosti fosilne industrije in odsotnosti ZDA so se države osredotočile na to, kako pospešiti izvajanje obstoječih zavez. V še vedno naraščajočih globalnih emisij in vse širše vrzeli med cilji ter dejansko implementacijo je konferenca jasno poudarila, da svet nujno potrebuje hitrejše, bolj usklajeno in podatkovno podprto ukrepanje. Kljub temu končni sporazum ne vsebuje zaveze o postopni opustitvi fosilnih goriv niti ne določa časovnice za prehod, kar predstavlja enega ključnih neuspehov letošnje konference.

Glavna sporočila

Konferenca izpostavlja več nujnih prioritet za vodstvene in nadzorne organe:

Močno partnerstvo je pogoj za uspeh. Nacionalni načrti in dogovori COP30 bodo izvedljivi le z intenzivnim sodelovanjem med državo, gospodarstvom, finančnim sektorjem in civilno družbo. COP30 je jasno pokazal, da se samo ambicije niso dovolj. Izvedba zavez, posodobljenih NDC-jev in načrtov prehoda zahteva sodelovanje, ki presega državne institucije. Javne finance so omejene, države pa vse bolj pričakujejo, da gospodarske družbe prevzamejo aktivno vlogo pri izvedbi podnebnih politik. Pogajanja so razkrila tudi, da uspešne rešitve nastajajo tam, kjer so se oblikovale koalicije med vladami, gospodarstvom, mesti in finančnimi institucijami.

• Vodstveni in nadzorni imajo priložnost, da pokažejo svoje upravljavske sposobnosti in zavezanost dekarbonizaciji ter razmislijo o sodelovanju z vlado in drugimi relevantnimi akterji pri iskanju priložnosti za skupno načrtovanje in izvajanje podnebnih ukrepov.

Podnebna tveganja se povečujejo. Čeprav je več kot 120 držav posodobilo svoje NDC-je za leto 2035, znanstveni modeli še naprej kažejo, da svet drvi proti 2,3–2,5 °C segrevanja. To pomeni več ekstremnih vremenskih pojavov, hitrejšo degradacijo ekosistemov in večje motnje v dobavnih verigah. COP30 je osvetlil, da je vrzel med cilji in dejanskimi emisijskimi trendi vse večja, fizična tveganja pa napredujejo hitreje kot politični dogovori. Povečuje se tudi potreba po prilagajanju, saj se stroški škode in izpadi delovanja eksponentno večajo.

• Vodstveni in nadzorni organi morajo v analizah scenarijev upoštevati verjetnost višjega globalnega segrevanja in posledično večjih fizičnih podnebnih tveganj, kot jih nakazuje najnovejša znanost. Hkrati morajo oceniti, kaj pospešen prehod od fosilnih goriv pomeni za njihov poslovni model in časovnico prehoda ter ga obravnavati kot strateško priložnost, ne le tveganje. To zahteva kritičen pregled ogljično intenzivnih odvisnosti v vrednostni verigi in odločne korake k njihovemu postopnemu opuščanju ali zamenjavi z nizkoogljičnimi alternativami.

Regulativa se bo zaostrovala. Mednarodna razprava je poudarila pravno dolžnost držav, da urejajo emisije zasebnega sektorja. Meddržavno sodišče je v svetovalnem mnenju prvič potrdilo, da so vlade odgovorne za emisije gospodarstva v okviru svojih NDC-jev. To stališče je vplivalo na pogajanja in okrepilo pozive k boljšemu usklajevanju med javnimi politikami in delovanjem korporacij. Zlasti velike države in trgovinski bloki pripravljajo strožje okvire odgovornosti, kar pomeni, da bo podnebno upravljanje vse manj prostovoljno in vse bolj regulirano.

• Pričakovati je nove standarde odgovornosti in strožje zahteve glede transparentnosti v več jurisdikcijah. Vodstveni in nadzorni organi morajo spremljati pravne trende in prilagoditi upravljanje skladnosti.

Kapitalski tokovi se preusmerjajo. COP30 je potrdil cilj mobilizacije 1,3 bilijona USD letnega podnebnega financiranja do leta 2035 za države v razvoju. Ob tem sta COP29 in COP30 predstavila tudi Baku to Belém Roadmap, ki prvič sistemsko opisuje, kako naj javni in zasebni sektor skupaj mobilizirata kapital za blaženje in prilagajanje. Naraščajoča vlaganja v obnovljive vire, okoljske rešitve, kmetijstvo in infrastrukturo nakazujejo, da se finančni trgi prilagajajo novim prioritetam. Vzporedno se hitro razvijajo novi instrumenti – od mešanega financiranja do mehanizmov za izgube in škode.

• Vodstveni in nadzorni organi naj presodijo, kako lahko dostopajo do novih oblik financiranja za prilagajanje, okoljske rešitve in čisto energijo. Strateško partnerstvo z javnimi finančnimi institucijami postaja ključ konkurenčnosti.

Narava je postala osrednja tema. V ospredje so stopile okoljske rešitve, zaščita ekosistemov in prilagajanje. Amazonija kot prizorišče COP30 je poudarila globalno odvisnost gospodarstev od naravnih sistemov. Sprejete pobude – med njimi FINI za prilagajanje in sklad Loss & Damage – kažejo, da je svet končno pripravljen investirati v ohranjanje narave kot gospodarskega temelja. Gospodarske družbe odvisna od surovin, vode, zemljišč in biotske raznovrstnosti bodo morala razumeti svojo izpostavljenost in vpliv na naravne ekosisteme.

• Vodstveni in nadzorni organi so ključni pri uveljavljanju razumevanja, da je povezava med naravo in podnebjem sestavni del strateškega razmišljanja o prihodnji odpornosti gospodarstva.

• Poleg tega morajo prepoznati, da bo narava postajala vse pomembnejši del finančnih tokov in regulative. Na COP30 so bila oblikovana nova prostovoljna merila za spremljanje napredka pri globalnem cilju prilagajanja, kar bo vplivalo tudi na to, kako bodo investitorji ocenjevali uspešnost družb pri upravljanju okoljskih tveganj.

Prehod iz fosilnih goriv je neizogiben. Osrednje besedilo COP30 Mutirão poudarja, da je globalni premik k nizkoogljičnemu gospodarstvu »nepreklicen in trend prihodnosti« ter priznava, da naložbe v obnovljive vire energije že presegajo naložbe v fosilna goriva, kar vodi k hitrejši in cenejši uvedbi. Kljub temu končni sporazum ne vsebuje zaveze o postopni opustitvi fosilnih goriv niti ne določa časovnice za prehod, kar predstavlja enega ključnih neuspehov letošnje konference.

• Vodstveni in nadzorni organi naj razmislijo, kako lahko njihove družbe proaktivno uskladijo svoje delovanje z zmanjšano odvisnostjo od fosilnih goriv. Takšen pristop ne bo le okrepil dolgoročne odpornosti poslovnih modelov, temveč lahko pomaga zagotoviti, da multilateralni okvir, oblikovan na COP30, ne bo zaostajal za dejanskim napredkom gospodarstva pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo.

Povečanje transparentnosti in kakovosti podatkov. Na COP30 so države in gospodarske družbe opozorile, da je pomanjkanje kakovostnih podatkov ena največjih ovir za financiranje podnebnih rešitev, oceno tveganj in ustrezno regulacijo. Brez zanesljivih podatkov ni mogoče slediti napredku, meriti vplivov ali dokazovati uspešnosti načrtov prehoda. Prihajajo strožji standardi razkritja, večja zahteva po primerljivosti in integriranih podatkovnih sistemih.

• Vodstveni in nadzorni organi morajo zagotoviti, da imajo družbe vzpostavljene zanesljive sisteme za zbiranje, preverjanje in konsolidacijo podnebnih podatkov ter podatkov o naravi. Poskrbeti morajo, da so ključni kazalniki (emisije, tveganja, prilagajanje, vplivi na naravo) merljivi, sledljivi in usklajeni z novimi standardi razkritij. Hkrati morajo zagotoviti, da se podatki uporabljajo ne le za poročanje, temveč tudi za strateške odločitve in spremljanje napredka pri prehodu.

Krepitev integritete informacij. Systematic Observations Financing Facility je na konferenci COP30 predstavil poročilo o ukrepih za leto 2025, v katerem je poudaril vse večje zavedanje, da je pomanjkanje podatkov glavna ovira za prilagajanje in odpornost na podnebne spremembe. Na COP30 je bila sprejeta Deklaracija o integriteti informacij o podnebnih spremembah, ki vsebuje mednarodne zaveze za boj proti dezinformacijam o podnebju in spodbujanje ukrepov, temelječih na dokazih. Napačne ali pretirane trditve bodo imele vedno večje pravne in ugledne posledice.

• Povečan poudarek na odgovornem ravnanju z informacijami pomeni, da se morajo vodstveni in nadzorni organi pripraviti na strožji nadzor nad podatki in poročanjem ter poskrbeti za jasnejše, bolj dokazljivo prikazovanje vplivov in napredka. To bo prineslo bolj odgovorno komuniciranje in preprečilo širjenje zavajajočih informacij.

Pogled naprej

COP30 je prinesel pomembna sporočila za vodstvene in nadzorne organe: poudarek na implementaciji, večjo odgovornost glede podatkov, nujnost usklajevanja z regulativo ter močan premik k financiranju prilagajanja in varstva okolja. Hkrati pa konferenca razkriva, da svet ostaja na poti, ki presega varno podnebno mejo. To je trenutek za vas, da okrepite lastno znanje, preučite ranljivosti svojih poslovnih modelov in pospešite prehod z jasnimi, podatkovno podprtimi strateškimi odločitvami.

Naslednja konferenca COP31 bo leta 2026 potekala v Antaliji, Turčiji, s predsedovanjem Avstralije, COP32 pa leta 2027 v Etiopiji, kar bo prvi COP, ki jo bo gostila ena najmanj razvitih držav.

Vir: Climate Governance Initiative