30. podnebna konferenca Združenih narodov (COP30) je pomemben trenutek za vodstvene in nadzorne organe, da strateško preverijo, kako so podnebne zaveze njihovih organizacij usklajene z globalnimi prizadevanji za pospešitev prehoda v nizkoogljično gospodarstvo. Konferenca poteka v Belému v Braziliji od 10. do 21. novembra 2025, v simbolnem letu desete obletnice sprejema Pariškega sporazuma. Na konferenci se bodo zbrali predstavniki iz skoraj 200 držav, ki bodo pregledali stanje globalnega podnebnega ukrepanja in prepoznali ključne ovire napredka. Okvir UNFCCC si je zadal cilj prehoda od obljub k dejanjem, predsedstvo COP30 pa letošnja pogajanja opredeljuje kot priložnost za pretvorbo zavez v konkretne rezultate na področju odpornosti na podnebne spremembe, biotske raznovrstnosti in blaginje ljudi.
Za vodstvene in nadzorne organe to ni le posodobitev politik, temveč poziv k ukrepanju. Ključno vprašanje je, kako lahko poslovno načrtovanje zagotovi odpornost ter uskladitev z globalnimi podnebnimi cilji. Ker se krepi zagon okrog konkretnih rešitev in merljivih učinkov, naj vodstva natančno spremljajo signale vlad, investitorjev in regulatorjev ter predvidijo, kako bo naslednja faza podnebnih ambicij oblikovala korporativne strategije.
Ključna sporočila za vodstvene in nadzorne organe
COP30 prinaša poudarek na zapiranju razkoraka med ambicijami in dejanji, financiranju varstva okolja in multilateralnem sodelovanju. V ospredje stopajo izvedljive poti, merljiv vpliv in odgovornost.
Ključni ukrepi vodstvenih in nadzornih organov
Osredotočite se na skupno mobilizacijo, učinkovit poslovni glas pri financah ter verodostojne, ambiciozne načrte prehoda. Upravljanje podnebja in okolja naj bo sestavni del nadzora.
Osrednje teme COP30, pomembne za vodstvene in nadzorne organe
Pospeševalniki, vključno s financami, tehnologijo in krepitvijo zmogljivosti
Osrednja nit je Globalni mutirão, kolektivna mobilizacija za izvajanje prioritet globalnega pregleda napredka. Poudarek bo na bolj usklajenem vključevanju nedržavnih akterjev v pogajanja, da se pospeši vlaganje kapitala v inovacije in krepitev zmogljivosti za zmanjšanje emisij. Nekateri ključni elementi, ki jih je treba spremljati, vključujejo:
Energija, industrija in promet
Na obstoječe zaveze o trojnem povečanju obnovljivih virov in podvojeni učinkovitosti do 2030 se navezuje pobuda Belém 4x. Z njo se države, med njimi Brazilija, Indija, Italija in Japonska, zavezujejo, da bodo do leta 2035 vsaj štirikratno povečale proizvodnjo in uporabo trajnostnih goriv. To sledi poročilu Mednarodne agencije za energijo iz oktobra 2025, v katerem je ugotovljeno, da bi pospešitev uvajanja tehnologij trajnostnih goriv med letoma 2024 in 2035 lahko prinesla do 1,5 bilijona dolarjev naložb. Vodstveni in nadzorni organi bi morali raziskati, kako lahko ta ambicija, podprta z mešanimi modeli javno-zasebnega financiranja, pomaga racionalizirati naložbe v trajnostne tehnologije in njihovo izvajanje.
Gozdovi, oceani in biodiverziteta
V ospredju je ustavitev krčenja gozdov do 2030, pri čemer je ključna prednostna naloga pridobiti podporo za Tropical Forests Forever Facility, mešani finančni instrument, katerega cilj je zbrati 125 milijard dolarjev za nagrajevanje držav za ohranjanje tropskih gozdov – cilj je zbrati 100 milijard dolarjev iz zasebnega sektorja. Pogajanja so namenjena tudi dokončnemu oblikovanju globalnega cilja za prilagajanje v okviru Pariškega sporazuma, pri čemer se bo določilo, kako zbrati 40 milijard dolarjev, potrebnih za izpolnitev zaveze COP26, da se podvoji financiranje prilagajanja držav. Globalno poročilo, objavljeno pred COP30, ugotavlja, da naložbe v prilagajanje prinašajo štirikrat več koristi kot stroškov in da bi globalni trg do leta 2030 lahko dosegel vrednost do 1,3 bilijona dolarjev letno. Vodstveni in nadzorni organi morajo oceniti, kje lahko takšne naložbe zmanjšajo potencialne izgube in ustvarijo nove poslovne priložnosti.
Kmetijstvo in prehranski sistemi
Gre za najobsežnejšo vključenost prehranskih sistemov doslej. Program poziva k obnovi približno 250 milijonov hektarov degradiranih zemljišč, odporni dobavni verigi in okolju prijaznim praksam v kmetijstvu. Vodstveni in nadzorni organi lahko aktivno sodelujejo v razpravah o povečanju naložb v čisto energijo v kmetijskih in blagovnih dobavnih verigah, spodbujanju praks, ki so pozitivne za naravo, in podpori inovacij, ki krepijo odpornost prehranskih sistemov.
Mesta, infrastruktura in voda
COP30 poudarja tudi ključni pomen vodilne vloge regionalnih in lokalnih oblasti pri reševanju izzivov na področju podnebne infrastrukture ter potrebo po vključitvi zavez gospodarskih družb, regij in mest v prihodnji akcijski program. Za gospodarstvo to pomeni sodelovanje na različnih ravneh vlade in oblikovanja podnebne politike, da se spodbujajo pobude, ki skupaj približujejo skupnosti uresničevanju nacionalnih in mednarodnih podnebnih zavez. Večplastno sodelovanje omogoča rešitve, ki so prilagodljive, lokalno relevantne in usklajene z globalnimi podnebnimi cilji. Takšne naložbe okrepijo tako lokalno odpornost kot tudi dolgoročno poslovno vrednost.
Ljudje in socialni razvoj
Dodatno je izpostavljena potreba po vključujočih in pravičnih ukrepih za boj proti podnebnim spremembam. Mehanizem za pravični prehod Belém Action Mechanism for Just Transition si prizadeva med drugim opredeliti, kako lahko vlade in zasebni sektor ljudi postavijo v središče nacionalnih in sektorskih prehodov. To ustvarja priložnost za vodstvene in nadzorne organe, da sodelujejo z vladami in drugimi deležniki pri razvoju projektov za odpornost na podnebne spremembe. Vodstveni in nadzorni organi lahko prispevajo tudi poslovno strokovno znanje, podatke in vpoglede, da pospešijo učenje in razširijo učinkovite rešitve.
COP30 je odlična priložnost za vodstvene in nadzorne organe, da razmislijo o podnebnih ciljih svojih organizacij, napredku in odzivnosti na politične trende. Pogajanja COP in njihovi rezultati pomembno vplivajo na regulativne okvire, pričakovanja vlagateljev in tržne razmere – dejavnike, ki oblikujejo strateške, finančne in trajnostne prioritete organizacij. Z vključevanjem v te razvojne procese in spremljanjem dogajanja lahko zagotovijo močnejši strateški nadzor in zaščitijo usklajenost svojih organizacij z razvijajočimi se podnebnimi prioritetami in političnimi pričakovanji.
Vir: Climate Governance Initiative. What to Expect at COP30: A Briefing for Board Directors.