Kaj zadnje poročilo IPCC pomeni za organe vodenja in nadzora?

vsebine/sunrise-gf6f8a8686

Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) je 20. marca 2023 objavil zbirno poročilo, ki sodi v zadnji del šestega poročevalskega cikla in vsebuje ključne ugotovitve o nujnosti reševanja podnebnih sprememb.

Poročilo temelji na celovitem pregledu najnovejših znanstvenih raziskav in podatkov ter poudarja, da je omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo še vedno dosegljiva, vendar zahteva takojšnje, hitro in obsežno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Mednarodno sodelovanje, učinkovita politike in upravljanje ter podnebno financiranje so ključni za reševanje podnebne krize.

Organi vodenja in nadzora imajo ključno vlogo pri določanju ambicioznih podnebnih ciljev in izvajanju načrtov za prehod. Poročilo poudarja povezavo med človekovo dejavnostjo in globalnim segrevanjem, izpostavlja tveganja in vplive na podjetja, potrebo po trajnostnem poročanju in razkritju ter blažilnih ukrepih. Odločno podnebno upravljanje že danes je bistvenega pomena za srednje- in dolgoročno delovanje, saj bodo stroški neukrepanja najverjetneje višji od stroškov ukrepanja. Gospodarske družbe, ki proaktivno vključujejo podnebne vidike v svoje strategije in poslovanje, so v boljšem položaju za uspeh v nizkoogljični prihodnosti, odporni na podnebne spremembe.

Avtor: IPCC, 2023

Climate Governance Initiative je ključne ugotovitve poročila povzel z naslednjimi ključnimi sporočili:

  1. Ocenjevanje in razkrivanje tveganj in priložnosti, povezanih s podnebjem: Družbe bi morale izvajati ocene podnebnih tveganj, razkriti ugotovitve v letnih poročilih ter razviti načrte za obvladovanje in zmanjševanje tveganj, tudi znotraj svoje vrednostne verige, ob upoštevanju vse večjih tveganj in vplivov podnebnih sprememb.
  2. Vključevanje podnebnih sprememb v postopke odločanja: Strukture upravljanja družb bi morale odražati nujnost podnebne krize z zavezami k neto ničelnim emisijam, zanesljivimi znanstveno utemeljenimi cilji in ustreznimi sistemi spodbud. Podnebne spremembe je potrebno integrirati v celotno poslovno strategijo in jih ni priporočljivo ločevati na posamezne skupine ali vloge.
  3. Odpravljanje odvisnosti od fosilnih goriv: Nujno je potrebno ukrepanje za zaustavitev širjenja infrastrukture na področju fosilnih goriv in povečanje naložb v čiste energetske alternative. Družbe bi morale v okviru podnebne strategije preiti na uporabo obnovljivih virov energije in raziskati načine za opustitev uporabe fosilnih goriv pri poslovanju in v vrednostni verigi.
  4. Sodelovanje z nacionalnimi in mednarodnimi podnebnimi akterji: Globalno sodelovanje je ključnega pomena pri reševanju podnebnih sprememb. Družbe bi morala vzpostaviti partnerstva z drugimi deležniki, kot so nevladne organizacije, univerze in javni sektor, za financiranje raziskav ter razvoj trajnostnih praks in tehnologij. Podpirati je potrebno sodelovanje z vsemi ustreznimi deležniki, da bi razvili zanesljiv načrt za prehod na podnebje.
  5. Spodbujanje prehoda na nizkoogljično gospodarstvo in podpora podnebnemu financiranju: Prehod na nizkoogljično gospodarstvo prinaša priložnosti, za zagotovitev podnebnega financiranja pa so potrebne naložbe zasebnega sektorja in inovativni finančni mehanizmi. Družbe bi morala razmisliti o naložbah v obnovljive vire energije, tehnologije za odstranjevanje ogljikovega dioksida in rešitve, ki temeljijo na naravi, da bi dosegla zaveze o ničelni neto emisiji.
  6. Podpiranje in spodbujanje učinkovitih podnebnih politik: Družbe bi morale razmisliti, kako bodo nanje vplivale prihodnje nacionalne in mednarodne podnebne politike in predpisi, ter se zavzemati za politike, ki spodbujajo prehod na nizkoogljično gospodarstvo in podpirajo trajnostno ter odporno prihodnost podjetij.

Več o analizi zadnjega poročila IPCC, ki jo je pripravil Climate Governance Initiative, si lahko preberete tukaj.