Zaradi vse pogostejših in bolj izrazitih okoljskih tveganj ter priložnosti se je pokazalo, da dolžnosti članov vodstvenih in nadzornih organov zajemajo tudi prepoznavanje in upravljanje okoljskih vprašanj. Upravljanje odvisnosti in vplivov vaše gospodarske družbe na okolje tako postaja sestavni del vaših zakonskih dolžnosti, ki vključujejo skrbno, odgovorno in vestno opravljanje funkcije. Poleg tega je to tudi osrednji del oblikovanja dolgoročne poslovne strategije, ki zagotavlja finančno stabilnost in vzdržnost organizacije.
Tako kot pri drugih hitro razvijajočih se temah – kot sta umetna inteligenca in kibernetska varnost – tudi upravljanje okoljskih vprašanj (ki vključujejo, vendar se ne omejujejo zgolj na podnebne spremembe) zahteva, da člani vodstvenih in nadzornih organov redno zahtevajo informacije o pristopu upravljanja okoljskih tveganj, vplivov, priložnosti in odvisnosti. Hkrati morajo sami krepiti svoje razumevanje okoljskih vprašanj.
Zastavljanje ustreznih in poglobljenih vprašanj ni le ključno za prepoznavanje okoljskih izzivov, temveč pomembno prispeva k ustvarjanju odgovornosti znotraj organizacije ter zmanjšuje pristranskost pri sprejemanju odločitev v sejni sobi.
Zakaj je odpornost vašega poslovanja odvisna od odpornosti okolja
Pospešeno izgubljanje naravnih virov in biotske raznovrstnosti predstavlja vse večje finančno in operativno tveganje za gospodarske družbe. V različnih sektorjih in regijah se kaže, da okoljska vprašanja, kot so onesnaženost zraka, pomanjkanje pitne vode, krčenje gozdov in mikroplastika, vse bolj vplivajo na ceno delnic, bonitetne ocene in tržno kapitalizacijo podjetij. Obenem pa se s strani vlad, investitorjev in potrošnikov pojavlja vse večje povpraševanje po ukrepih za varstvo okolja – kar predstavlja tudi nove tržne priložnosti.
Kljub temu številne gospodarske družbe še vedno ne vključujejo teh tveganj in priložnosti ustrezno v svoje sisteme upravljanja, strategije, upravljanja tveganj in investicijske odločitve.
Vsak poslovni model je tako ali drugače odvisen od okoljskih virov – ekosistemskih storitev – kot so zdrava tla, opraševalci ali čista voda. Na primer: kmetijstvo potrebuje opraševalce in rodovitna tla, proizvodnja čipov potrebuje neoporečno vodo, banke pa so posredno odvisne od okolja, na katerem temeljijo posli njihovih strank.
Po drugi strani pa gospodarske družbe tudi vplivajo na okolje – kmetijstvo z uporabo pesticidov, industrija z izčrpavanjem vodnih virov ipd. Ti vplivi povzročajo tveganja, vendar njihovo zmanjševanje ustvarja tudi nove poslovne priložnosti.
Ker se stanje okolja hitro slabša, se povečujejo tudi regulatorni nadzor, tveganje pravnih sporov in pritiski s strani investitorjev. Okoljska vprašanja niso več zgolj operativna – so strateško pomembna.
12 ključnih vprašanj, ki jih morajo vodstveni in nadzorni organi zastaviti o okolju
Projektna skupina za finančna razkritja v zvezi z okoljem (Taskforce on Nature-related Financial Disclosures), je pripravila priročnik z 12 vprašanji, ki pomagajo članom vodstvenih in nadzornih organov pridobiti ključne informacije za vključitev okoljskih vprašanj v upravljanje, strategijo, obvladovanje tveganj ter investicijske odločitve gospodarske družbe:
Okolje ni več le obrobna skrb ali del družbene odgovornosti – postalo je ključno strateško vprašanje za dolgoročno uspešnost in odpornost gospodarskih družb. Vodstveni in nadzorni organi imajo zakonsko in moralno odgovornost, da prepoznajo, spremljajo in vključujejo okoljske odvisnosti, vplive, tveganja ter priložnosti v osrčje odločanja.
S pravočasnim ukrepanjem, postavljanjem pravih vprašanj in investiranjem v znanje ter notranje zmogljivosti lahko družbe ne le zmanjšajo tveganja, temveč tudi ustvarijo novo vrednost, okrepijo zaupanje deležnikov in prispevajo k obnovi okolja, od katerega so – nenazadnje – odvisna tudi sama.