Podnebna tveganja v gospodarstvu – strošek ali priložnost?

V Chapter Zero Slovenia smo v sodelovanju z Združenjem nadzornikov Slovenije 24. septembra 2025 organizirali webinar, namenjen članom nadzornih svetov in uprav, kjer smo razpravljali o tem, kako preseganje planetarnih meja in podnebne spremembe vplivajo na poslovno prihodnost podjetij. Vabimo vas, da si ogledate posnetek webinarja ali spodaj preberete ključne poudarke razprave.

Preseganje planetarnih meja – moralni in strateški izziv
Dr. Janez Potočnik, sopredsedujoči Mednarodnemu panelu za vire pri OZN, nekdanji evropski komisar za okolje in ambasador Chapter Zero Slovenia, je opozoril, da človeštvo že danes presega šest od devetih planetarnih meja. »Prihodnje generacije zadolžujemo ne le finančno, temveč tudi z uničevanjem narave,« je poudaril.

Upravljanje naravnih virov je ključno za blagostanje narodov, hkrati pa je bilo skozi zgodovino pogosto vzrok za konflikte. Poraba surovin se je od leta 1970 več kot potrojila, še posebej na področju nekovinskih materialov za urbanizacijo in infrastrukturo. Najbolj razvita gospodarstva so pri tem najzahtevnejša – potrebujejo več virov in ustvarjajo največji okoljski odtis.

Potočnik je izpostavil, da mora človeštvo gospodarsko rast nujno ločiti od rabe virov in od vplivov na okolje. Pot do vzdržne prihodnosti lahko soustvarjamo skozi krožno gospodarstvo, ki omogoča zadovoljevanje potreb ljudi z najmanjšo možno porabo energije in materialov. Da bi bil ta prehod resnično izvedljiv, so nujne tri spremembe: 1) jasna orientacija z merljivimi cilji rabe virov, 2) izboljšano merjenje in spremljanje, ter 3) preoblikovanje signalov, ki jih podjetjem in potrošnikom pošiljajo trgi in zakonodaja – da postane ekonomski uspeh, ki temelji na krožnem gospodarstvu, bolj privlačen od uspeha, ki še vedno temelji na izkoriščanju naravnih virov.

Podnebna tveganja za podjetja – strošek ali priložnost
Mojca Markizeti, strokovnjakinja za trajnost in ustanoviteljica Improve X Advisory, je razpravo postavila v kontekst slovenskega gospodarstva. Opozorila je, da se je Slovenija segrela nadpovprečno glede na globalno povprečje, kar že vpliva na pogostost suš, vročinskih valov in poplav. Poplave leta 2023 so povzročile gospodarsko škodo v višini približno 16 % BDP-ja.

Podnebna tveganja podjetja občutijo na treh ključnih ravneh:

• finančni pritiski, saj banke in investitorji vse bolj pogojujejo dostop do kapitala z izpostavljenostjo emisijam, hkrati pa se zvišujejo zavarovalne premije,
• motnje v dobavnih verigah, ki jih povzročajo geopolitične krize, energetski šoki in pomanjkanje kritičnih surovin,
• spremembe regulative, kot so sistem EU ETS, CBAM in direktive o trajnostnem poročanju, ki povečujejo zahteve po transparentnosti.

Markizeti je posebej izpostavila tudi nekatere vplive po sektorjih:

• bančništvo je ranljivo zaradi posojil podjetjem, ki so odvisna od naravnih virov in zaščite pred podnebnimi nevarnostmi,
• kmetijstvo je že danes pod udarom suš, vročinskih valov in spremenjenih vegetacijskih ciklov, kar zmanjšuje pridelke in povečuje stroške,
• lesna industrija se sooča z žledolomi, požari, širjenjem škodljivcev in posledično upadanjem kakovosti lesa,
• industrija in visokotehnološki sektor pa postajata vse bolj ranljiva zaradi odvisnosti od kritičnih surovin, ki prihajajo iz geopolitično nestabilnih regij.

In kako naj se na ta tveganja odzovejo podjetja in njihovi organi upravljanja? Markizeti predlaga več ukrepov:

• vključenost podnebnih tveganj v mandate uprav in nadzornih svetov,
• priprava scenarijev in stresnih testov, ki upoštevajo različne cene ogljika in motnje v dobavnih verigah,
• povezovanje podnebnih tveganj z obstoječimi sistemi upravljanja tveganj,
• presojanje investicij ob upoštevanju stroškov ogljika,
• diverzifikacija in lokalizacija dobavnih verig,
• iskanje možnosti za zeleno financiranje in ustrezna zavarovanja,
• transparentno poročanje skladno z evropskimi standardi.

Sporočilo webinarja je jasno: podnebna tveganja niso nekaj, kar nas čaka v prihodnosti. So že tu, neposredno vplivajo na naše gospodarstvo in zahtevajo strateške odgovore. Podjetja, ki bodo ta tveganja pravočasno prepoznala in se nanje prilagodila, bodo pridobila konkurenčno prednost – ne le pri financiranju, ampak tudi pri zaupanju trga in odpornosti na prihodnje šoke. Podnebna tveganja so lahko dvorezen meč: za tiste, ki jih zanemarijo, pomenijo grožnjo preživetju, za tiste, ki jih obvladujejo, pa priložnost za inovacije in dolgoročno uspešnost.