Poročilo o globalnih tveganjih 2025: Je vaša gospodarska družba pripravljena na prihodnost?

Upravljanje tveganj in izkoriščanje priložnosti sta ključni nalogi vodstvenih in nadzornih organov. Dne 7. maja je krovna organizacija Climate Governance Initiative podrobneje predstavila ključne ugotovitve iz Poročila o globalnih tveganjih Svetovnega gospodarskega foruma in njihov vpliv na odločitve v sejnih sobah. Na webinarju so bile predstavljene ugotovitve poročila tako za kratkoročno kot dolgoročno obdobje, pri čemer je 5 od 10 največjih tveganj v desetletnem obdobju okoljskih tveganj. Člani vodstvenih in nadzornih organov so razpravljali o rezultatih tega poročila in o tem, kako bodo ti rezultati vplivali na načrtovanje strategije za zagotavljanje dolgoročne trajnosti gospodarskih družb.

 

»Za vse gospodarske družbe je bistveno, da resno obravnavajo tveganja, jih razumejo in uporabijo kot podlago za iskanje rešitev in poti naprej,« je poudaril Mark Elsner, vodja Pobude za globalna tveganja na Svetovnem gospodarskem forumu.

Ključna spoznanja za člane vodstvenih in nadzornih organov

  1. Sprejemanje dolgoročne perspektive tveganj: Vodstveni in nadzorni organi so pogosto učinkoviti pri obravnavanju kratkoročnih izzivov, vendar morajo enako pozornost nameniti tudi dolgoročnim strateškim tveganjem. Reaktiven pristop, ki čaka na razvoj dogodkov, ni zadosten – potreben je proaktiven nadzor in predvidevanje, da bi povečali odpornost ter ustvarili dolgoročno vrednost.
  2. Razumevanje okvira delovanja: Tveganja niso vedno takoj vidna. Če njihov vpliv na poslovanje ni očiten, to pomeni, da je potrebna poglobljena analiza. Vodstveni in nadzorni organi morajo poskrbeti, da vodstvo celovito ocenjuje širše poslovno okolje – le na podlagi takšnega razumevanja je mogoče oblikovati smiselne, dolgoročne strategije.

»Imam dve ključni sporočili za člane vodstvenih in nadzornih organov. Prvo je, da se moramo soočati z okoliščinami, kakršne so, ne kakršne bi si želeli. Moramo jih realno razumeti – svet gre od globalizacije proti fragmentaciji, živimo pa tudi v času močnega šuma informacij. Drugo sporočilo pa je, da se lahko s to fragmentacijo spopademo le tako, da spodbujamo skupno vizijo na vseh ravneh. Potrebujemo poslovne strategije, ki povezujejo posamezne interese s skupnim dobrim,« je dejal Alejandro Díaz de León, izvršni direktor Grupo Bal.

Kako lahko vodstveni in nadzorni organi učinkovito obravnavajo tveganja?

Usklajevanje kratkoročnih rezultatov z dolgoročno vizijo
Učinkovito upravljanje zahteva usklajevanje kratkoročnih kazalnikov uspešnosti z dolgoročnimi strateškimi cilji. Določene teme – kot so tveganja, revizija in trajnost – naj obravnavajo specializirani odbori, ki omogočajo poglobljeno analizo in kakovostnejša priporočila za obravnavo na seji celotnega organa. Ključno je, da se organi osredotočajo na točko presečišča med kratkoročnimi cilji in dolgoročnimi usmeritvami.

Uvedba načrtovanja scenarijev
Gospodarske družbe bi morale gojiti kulturo razmišljanja o različnih scenarijih. Priprava na skrajne, a verjetne dogodke – kot so geopolitični pretresi ali sistemski zlomi – krepi psihološko pripravljenost in strateško prožnost. Redna izpostavljenost takim scenarijem omogoča boljše upravljanje negotovosti ter postaja celo vir konkurenčne prednosti.

Določitev namena in usklajevanje ciljev
Jasno opredeljen namen gospodarske družbe, ki povezuje poslovno uspešnost z družbeno koristjo, je ključen za enotnost med deležniki in zmanjšanje notranje fragmentacije. To usklajevanje krepi strateško jasnost in zaupanje deležnikov.

»Vprašanje ni le število tem na mizi, temveč tudi njihova hitrost. Če dolgoročna vizija ni bila pravočasno prilagojena, se je težje zanesti nanjo in hitreje reagirati na sprotne dogodke. Večina vodstvenih organov bi lahko več časa namenila razmišljanju o dolgoročnih vidikih, ponudila več podpore vodstvu pri kratkoročnih temah in pomagala pri usmerjanju razvojne poti,« je poudarila Liselotte Engstam, predsednica Boards Impact Forum.

Globalna tveganja – ključne ugotovitve poročila

  • Svet postaja vse bolj razdrobljen in polariziran. Kratkoročne (2025–2027) in dolgoročne (do 2035) napovedi kažejo vse večji pesimizem. Pričakuje se nadaljnja volatilnost in vse večja razdrobljenost globalnih sistemov.
  • Neenakost izstopa kot najbolj prepleteno globalno tveganje. Njeno naslavljanje bi lahko omililo številne druge sistemske grožnje, kar poudarja pomen celovitih poslovnih strategij.
  • Kratkoročna tveganja (2025–2027): prevladujejo geopolitična trenja in konflikti. Do leta 2027 pa močno izstopajo družbena tveganja – predvsem širjenje dezinformacij in manipulacija informacij.
  • Dolgoročna tveganja (2035): v ospredje stopajo okoljske grožnje, zlasti ekstremni vremenski pojavi in izguba biotske raznovrstnosti.
  • Čeprav so se geopolitične dinamike v zadnjih mesecih spreminjale, avtorji poročila poudarjajo, da dolgoročne ocene tveganj ostajajo zanesljive. Usklajenost ugotovitev v daljšem časovnem obdobju dodatno potrjuje verodostojnost dolgoročnih napovedi.

Vir: Climate Governance Initiative. Global Risks Report 2025: Is your business future proof?