Podnebna kriza v sejni sobi: Voditelji so odgovorni za preživetje planeta

Avtorica: Ana Struna Bregar, izvršna direktorica CER Partnerstva za trajnostno gospodarstvo in članica delovne skupine Chapter Zero Slovenia

Svetovni gospodarski forum je oblikoval sklop osmih načel, ki usmerjajo vzpostavitev učinkovitega podnebnega upravljanja. Da bi bila ta načela uporabna in oprijemljiva, je vsakemu od njih priložen sklop vprašanj. Ta vprašanja pomagajo organizacijam pri ugotavljanju in odpravljanju morebitnih vrzeli v njihovih obstoječih strategijah upravljanja podnebnih sprememb.

Ker si v Chapter Zero Slovenia prizadevamo, da bi člani organov vodenja in nadzora uresničevali učinkovito podnebno upravljanje, smo pripravili serijo mesečnih člankov, v katerih pojasnjujemo osem načel podnebnega upravljanja, katerih namen je povečati njihovo podnebno ozaveščenost, vključiti podnebne vidike v strukture in procese organov vodenja in nadzora ter izboljšati orientacijo glede tveganj in priložnosti, ki jih podnebne spremembe predstavljajo za poslovanje.

"Odgovornost: Podnebne razmere zahtevajo rezultate. Jasno in dosledno razkritje načrtov, napredka, tveganj in priložnosti krepi zaupanje med deležniki, usmerja kapital in oblikuje strategijo. Kaže na odpornost in pripravljenost na svet, ki dosega neto ničelne vrednosti emisij."

We Mean Business Coallition poudarja ključno vlogo odgovornosti pri učinkovitem reševanju izrednih podnebnih razmer. Z jasnim in doslednim razkrivanjem načrtov, napredka, tveganj in priložnosti družbe krepijo zaupanje med deležniki, učinkovito usmerjajo kapital in zagotavljajo sprejemanje strateških odločitev. Zavezanost k transparentnosti ne kaže le na odpornost, temveč družbe tudi pripravlja na prehod v svet z ničelno neto vrednostjo emisij.

Štirje A-ji podnebnega voditeljstva, ki jih je predstavila organizacija We Mean Business Coalition, zajemajo bistvene stebre odgovornosti gospodarskih družb: Ambition (ambicija), Action (ukrepanje), Advocacy (zagovorništvo) in Accountability (odgovornost). Vodilne družbe se na podnebno krizo odzivajo z ambicioznimi cilji in jih uresničujejo s konkretnimi ukrepi. Poleg tega si prizadevajo za zagovorništvo, da bi spodbudile širše sistemske spremembe. Vendar je odgovornost tista, ki je povezovalni člen in zagotavlja, da se napredek meri, o njem poroča in ukrepa.

Pri razumevanju ravnanja družb je ključnega pomena razlikovanje med pojmoma "responsibility"  in "accountability".  "Responsibility" se nanaša na izvajanje nalog in dolžnosti, medtem ko je "accountability" povezan z odgovornostjo za te naloge in njihove rezultate do drugih ali pristojnih organov. Oba pojma sta nepogrešljiva za učinkovito upravljanje organizacije.

Poleg tega obseg odgovornosti presega posameznikova dejanja in vključuje tudi obveznosti gospodarskih družb.  Od njih se vse bolj pričakuje, da bodo sprejele korporativno družbeno odgovornost (CSR) in v svoje delovanje vključile okoljske, družbene in etične vidike. To ne vključuje le zakonske skladnosti, temveč tudi prostovoljna prizadevanja za spoštovanje etičnih standardov in pozitiven prispevek k družbi.

Okoljska odgovornost vključuje pobude, kot sta zmanjšanje ogljičnega odtisa in spodbujanje trajnostne rabe virov. Družbena odgovornost vključuje dejavnosti, ki podpirajo lokalne skupnosti, izboljšujejo dobro počutje zaposlenih ter spodbujajo raznolikost in enakost. Ekonomska odgovornost poudarja pomen trajnostnih finančnih praks in zagotavljanja visokokakovostnih izdelkov ali storitev.

Neizpolnjevanje obveznosti in odgovornosti pri trajnostnih poslovnih praksah ima lahko hude posledice. Neodgovorna dejanja prispevajo k degradaciji okolja, poglabljajo podnebne spremembe, povzročajo gospodarske izgube in socialne krivice. Poleg tega družbe tvegajo svoj ugled in izgubo zaupanja deležnikov, kar negativno vpliva na njihovo konkurenčnost in dolgoročno sposobnost preživetja.

Povečanje števila podnebnih in socialnih sporov poudarja nujnost odgovornosti in močnejših regulativnih okvirov, kaže analiza London  School of Economics. Posamezniki in skupnosti z uporabo pravnih sredstev od korporacij in vlad zahtevajo odgovornost za njihova dejanja ter spodbujajo sistemske spremembe.

Prihodnost dela se korenito spreminja. Predvsem generacija Z zahteva ciljno usmerjene gospodarske družbe, ki dajejo prednost trajnosti in družbeni odgovornosti. Z družbeno odgovornostjo vplivajo na poslovno okolje. Glede na študije družbe McKinsey lahko razumevanje generacije Z pomaga trgovcem na drobno, tržnikom in voditeljem, ki želijo zgraditi in ohraniti trajnostne gospodarske družbe, ki zadovoljujejo potrebe te mlade generacije.

Biti ali ne biti odgovoren? Odgovornost organov vodenja in nadzora je trenutno zelo aktualna tema v EU. Cilj skrbnem pregledu glede trajnostnosti (CSDDD) ali CS3D je, da gospodarske družbe v EU odgovarjajo za svoj vpliv na okolje in človekove pravice. Kljub nujnim pozivom k spremembam v družbah se direktiva med državami članicami sooča z odporom, navaja Euroactiv. Njegova nedavna odstranitev z dnevnega reda srečanja veleposlanikov EU kaže na negotovost glede prihodnosti direktive.

Nenazadnje, odgovornost (accountability) je temelj korporativne trajnostne odgovornosti (responsibility). S prevzemanjem odgovornosti družbe ne le zmanjšujejo tveganja, temveč tudi izkoriščajo priložnosti za ustvarjanje pozitivnih okoljskih in družbenih učinkov. Kot poudarjajo ugledni voditelji, je odgovornost vezivo, ki zavezanost povezuje z rezultati, celostno odgovorna dejanja danes pa utirajo pot trajnostni prihodnosti jutri.

"Napačno in nemoralno je poskušati se izogniti posledicam svojih dejanj." Mahatma Gandhi